Podpora pri razvoju roževine, dlake in kožuha
Razpokana kopita in raskava dlaka brez leska so znaki pomanjkljive oskrbe s pomembnimi hranili, kot so biotin, metionin in elementi v sledovih. Visoka vsebnost biotina v krmi poskrbi za dobro strukturo dlake in večjo stabilnost kopit.
Iz metionina, ki ga dodamo krmilu, lahko organizem stvarja cistein, ki je pomembna sestavina za tvorbo keratina. Krmno dopolnilo vsebuje organske elemente v sledovih, kot so cink, železo in mangan (v obliki kelatov), ki zapolnijo morebitno pomanjkanje v oskrbi s temi snovmi in omogočajo zdravo rast dlake in kopit.
Sestava
grozdni sladkor, pivski kvas, pšenična moka, rafinirano laneno olje
Analitske sestavine
| surove beljakovine | 12,6 % |
| surove maščobe | 3,0 % |
| surove vlaknine | 0,8 % |
| surovi pepel | 9,8 % |
| v klorovodikovi kislini netopni pepel | 3,0 % |
Makroelementi
| kalcij | 0,5 % |
| fosfor | 0,3 % |
| natrij | 0,04 % |
| magnezij | 0,1 % |
| lizin | 0,7 % |
| metionin | 5,0 % |
Dodatki na kg
| vitamin A (3a672a) | 1.000.000 i. e. | |
| vitamin B1 (3a821) | 60 mg | |
| vitamin B2 | 90 mg | |
| vitamin B6 piridoksin hidroklorid (3a831) | 75 mg | |
| vitamin B12 | 750 µg | |
| nikotinska kislina (3a314) | 470 mg | |
| folna kislina (3a316) | 11 mg | |
| kalcijev - D - pantotenat (3a841) | 200 mg | |
| biotin (3a880) | 1.000.000 µg | |
| železo v obliki železovega kelata glicina, hidrata (E1) | 2.500 mg | |
| mangan v obliki manganovega kelata glicina, hidrata (E5) | 2.500 mg | |
| cink v obliki cinkovega kelata glicina, hidrata (E6) | 7.500 mg |
Priporočeno odmerjanje na 600 kg žive mase na dan:
| športni konji | 20 g* |
| konji za rekreativno jahanje | 20 g* |
| enoletni konji, žrebeta | 10 g* |
*optimalne rezultate boste dosegli, če boste konja krmili 6 mesecev
Opozorilo!
- Karenca v skladu s protidopinškimi pravili (ADMR) nemškega jahalnega združenja: ni priporočil.
Konji stojijo s svojo celotno telesno maso na konicah prstov. A vsaka okončina ima samo en prst. Če imamo to sliko pred očmi, nam postane jasno, kako pomembna je močna in zdrava struktura kopita za konje. Konj je nosilec mase na robovih konice prsta, kar pomeni, da le manjši delež telesne mase nosita kopitna strela (t. i. žabica) in kopitni podplat, večji del pa nosilni rob kopita.
Pod pojmom konjsko kopito razumemo modificirano kožo, ki pokriva konico prsta. V širšem pomenu pa h kopitu sodijo tudi kopitna kost ali kopitnica, kopitni hrustanec, kopitni sklep, čolničasta ali navikularna kost ter kite, vezi, živci in žile (Budras und Röck 2004). Kopitna koža sestoji iz treh slojev (kopitne usnjice, kopitne vrhnjice, kopitne podusnjice) in je predvsem v usnjici bogato prekrvljena. Kopitna usnjica skrbi za rast kopitne roževine ter omogoča čvrsto povezavo kopitne kapsule s kostmi kopita. Te so kopitna kost, čolničasta kost ali mala zakopitna kost in kratka biceljna kost ali venčnica.
Kopitna kapsula potrebuje za svojo rast keratin. Keratin je strukturna beljakovina, ki kot številne druge beljakovine sestoji iz aminokislin. Najpomembnejša aminokislina za keratin je cistein. Gre za neesencialno aminokislino, saj se cistein lahko v organizmu stvarja iz metionina. Za sintezo pa potrebuje konjsko telo aminokislino metionin, ki vsebuje žveplo, in jo telo lahko dobi le s hrano. Če se pojavi pomanjkanje te aminokisline, se celična struktura ne more pravilno razviti in kopita se začnejo krhati. Poznamo mehki in trdi keratin. Mehki keratin se nahaja v koži in vsebuje okrog 1 % žvepla. Zato za stvarjanje mehkega keratina ni potrebno toliko metionina kot za sintezo trdega keratina, ki vsebuje okrog 5 % žvepla (Appelt 2006).
Pri stvarjanju keratina potekajo številni biokemični procesi, pri katerih igrajo odločilno vlogo mineralne snovi in vitamini, kot so kalcij, cink, baker in biotin:
- kalcij: aktivira encim transglutaminazo; pri pomanjkanju pride do diskeratoznih kopit
- cink: je katalizator pri stvarjanju roževine
- baker: podpira povezave med cisteini
- biotin: s tvorjenjem kompleksnih maščobnih molekul v medcelični vezivni roževini skrbi za čvrstost roževine (Appelt 2006).
Viri:
Appelt S. (2006): Fütterung des Hufes – biochemische Grundlagen und Beispiele zur Optimierung, 2. Weltkonferenz für ganzheitliche Hufbehandlung, 13.–15. november 2006, Tübingen.
Budras K.-D. und Röck S. (2004): Atlas der Anatomie des Pferde: Lehrbuch für Tierärzte und Studierende, Schlütersche
Konji lahko s pomočjo črevesnih bakterij stvarjajo številne pomembne vitamine. Zaradi prebavnih motenj, driske ali stresa pa je ta lastna produkcija lahko motena. Posledica so številni znaki pomanjkanja in obolenja, ki se izražajo v obliki slabe rasti kopit in dlaki brez leska. V takem primeru lahko zelo pomaga dodajanje vitaminov, predvsem tistih iz skupine B - kompleks. Mednje sodi med drugimi tudi biotin (imenovan tudi vitamin H ali vitamin B7), ki pomaga pri utrjevanju kopitne roževine. Za zdravje konja je zelo pomembna tudi zadostna oskrba s cinkom, železom in manganom. Cink je npr. pomembna sestavina za uravnavanje povrhnjice kože in sluznic. Aminokisline, ki vsebujejo žveplo, spodbujajo stvarjanje roževine in s tem rasti kopitne roževine in dlake.
Vse te pomembne snovi vsebuje equinova® Keranelle v idealnem razmerju, s čimer uravnoteženo spodbuja rast kopit in svetleče dlake.
Poleg krmljenja pa je pomembna tudi dobra nega kopit. Kopita je treba redno pregledovati in čistiti. Kopitna olja in maščobe negujejo kopita in jih varujejo pred amoniakom in gnilobo kopitne strele. Če ima vaš konj že razpoke, odkrušene vogale ali gnilobo kopitne strele, lahko pomaga dezinfekcijski sprej (z jodom), ki zajezi razvoj mikroorganizmov. Bakterije in glivice sicer prodrejo v vezivno tkivo kopitne kapsule, kjer preprečujejo ozdravitev kopita. Z dezinfekcijskim sprejem uničite te bakterijske kulture, z maščobo pa preprečite ponoven vdor vlage. V kombinaciji s pravo prehrano dobi vaš konj kmalu spet zdrava in močna kopita, ki zdržijo obremenitve vsakdanjih dejavnosti.
